Naj se najprej dotaknem malo naslova. Bilo je nekaj idej za naslov in ker sem se težko odločil za katerega sem ga povsem poenostavil. Ideje so bile še: “Zakaj nisi rekel, da bom potreboval dežnik”; “Gore-tex je zakon, če bi ga imel”; “Alpinizem je pustolovščina in danes je pustolovščina zagotovo bila”. Upam da boste razumeli zakaj take ideje.

V soboto 11.1. smo šli z Elvisom in Matejem nad Belopeška jezera plezat
Damoklejev meč. Dostopali smo večino časa po temi. Vse skupaj cca 1,5h. Zanimivo je bilo že vprašanje od Elvis medtem, ko smo dostopali, če imam kakšno nepremočljivo jakno, pa sem rekel da ne. Je rekel, da zna iz slapu dol tečt, jaz pa sem dokaj optimistično hodil naprej in si mislil, saj tako hudo pa tudi ne more bit.

Začnemo plezat. Prvi raztežaj je bil kar strm in je že malo teklo, bil sem tudi že malo moker ampak ni sile. Sledijo trije raztežaji malo položnejšega sveta. Plezanje je dokaj tekoče tudi zaradi lepo urejenih sidrišč. Pridemo do predzadnjega sidrišča, kjer se z še eno slovensko navezo zmenimo, da bomo skupaj abzajlali (Črt, če to bereš še enkrat oprost ampak, če smo si pa takrat kaj želeli pa je bila to čimprejšna toplota v dolini).

In sedaj ta zadnji raztežaj, od tistega prvega sem se že posušil. Od njega je kar teklo, če si imel odprta usta, žejen sigurno nisi bil. Vmes sem že dobival idejo kako bi bilo plezat z dežnikom. To da je navpično sem kar pozabil. Dobro je pa bilo, da je šel vsaj cepin v led kot v maslo. Pridemo na vrh in se kar se da hitro abzajlamo v dolino, saj nas kar vleče tja do avta, kjer imamo imamo še kaj suhega.

Klemen Iglič