Tako kot pri vsaki smeri, se je tudi tokrat začelo z izbiro smeri. Ta ni bila tako lahka, ker kar koli se mi je zdelo primerno, sem pomislil na sneg in se mi ni zdelo več primerno. Tako da sem poklical Elvisa in je kar hitro izstrelil, da naj greva Kuštrasto. 

V nedeljo 10.5. sva z Matijem plezala prej omenjeno smer. Glede na to, da se stena iz doline ne vidi sem bil presenečen, da sva potrebovala samo dobro uro dostopa. Dostop gre mimo Krnice pod Srcem, kjer sva se zazrla v steno Frdamanih polic, ko sva jo zagledala sva mislila, da je to najina stena vendar gledava. Nekaj minut iščeva podobnosti med skico in sliko ter kaj hitro obrneva proti desni kjer videva še eno steno, bolj realno. Potem pa gre dostop naprej od Bivaka pod Špikom mimo stranišča na ‘’štrbunk’’ in po orientacijsko zelo prijetni gozdni potki. Potka zelo dobro vidno vije skozi borovničevje tam kjer ga pa ni pa so možici prav lepo na gosto posejani, kot gobe po dežju. Potem pa že kmalu zagledaš steno.

V steni smo bile tri naveze, ki smo približno istočasno štartale. Najprej za tiste, ki ne veste. Smer gre najprej dva raztežaja v desno in potem dva nazaj v levo. Počutil sem se, da bi lahko  bil kakšen golob pismonoša, saj sva najprej plezala od ene naveze na drugo stran do druge naveze in potem spet nazaj do prve. Potem se tukaj začne kar nekaj kaminskega plezanja. Naknadno sva ugotovila, da bi lahko obvozila tisti smotani ozek kamin v predzadnjem raztežaju. Na koncu pa še detajl smeri (za naju mislim, da je bil bolj tisti ozek kamin), ko sem ga pogledal nisem bil prepričan kaj naj si mislim, bil je cel moker, nisem bil prepričan katera luknja je prava za izstop iz jame. Ampak potem mi je bil res všeč. Splezaš v jamo, potem približno dva metra nazaj v rikverc na vrhu jame in skozi luknjo ven. Tudi, če sem uporabil magnezij sem imel takoj mokre roke. 

Sledil je še abzail po steni in sestop do avta. Pri abzail je iz macesna in ugotovila sva sta dva macesna s prusiki, drug se nama je zdel bolj primeren in res je bil.

Klemen Iglič